Ste se znašli v negotovosti zaradi kredita v švicarskih frankih? Je tudi v vaši kreditni pogodbi valutna klavzula, torej ste vzeli kredit v švicarskih frankih ali pa (še v tolarjih oziroma) eurih po vrednosti vezani na švicarske franke? Ste zaradi tega kredit »preplačali«? Krediti v švicarskih frankih so povzročili številne pravne izzive, ki so jih tudi različna sodišča videla povsem različno. Odvetnik za švicarske franke vam lahko svetuje in pomaga rešiti pravne dileme ter morebiti doseže določen finančni uspeh.
Odvetnik, ki se ukvarja s primeri kreditov v švicarskih frankih, običajno opravi več korakov, da bi zaščitil interese svojega klienta:
Posvetovanje in pregled primera: Najprej se odvetnik pogovori s klientom, da razume vse okoliščine primera, kot so pogoji kredita, morebitne težave pri vračanju kredita, obstoječa zakonodaja itd. Pregleda tudi vse dokumente, povezane s kreditom in stranki transparentno razkrije stroške svojega zastopanja.
Preučitev zakonodaje in sodne prakse: Odvetnik ima ta korak običajno že opravljen, saj je odvetnik za švicarske franke že preučil evropsko in domačo zakonodajo in sodno prakso glede potrošniške zaščite, pri čemer pa je sodna praksa »živa« in se spreminja skozi obdobja.
Analiza morebitnih kršitev in priprava pravnih argumentov: Odvetnik preveri, ali obstajajo kršitve zakona (npr. morebitno nepošteno pogodbeno določilo, pomanjkanje jasnih informacij ali kršitve pravic potrošnikov) s strani banke ali bančnih posrednikov. Na podlagi pregleda dokumentacije in zakonodaje odvetnik pripravi pravne argumente, s katerimi bo podprl zahtevo klienta. To lahko vključuje dopis / poziv / zahtevo za priznanje neveljavnosti določenih pogodbenih pogojev ali zahtevek za povračilo sredstev oziroma odpis še neodplačanih obrokov.
Pogajanja in posredovanje: Odvetnik se lahko vključi v pogajanja, da doseže izvensodni sporazum v korist klienta, npr. sklenitev izvensodne poravnave.
Sodišče in pravdni postopek: Če ni mogoče doseči sporazuma ali če je to potrebno za zaščito interesov klienta, lahko odvetnik vloži tožbo in zastopa klienta pred sodiščem, pri čemer pa bo odvetnik poskrbel tudi za to, da bodo vsi vaši pravdni stroški (sodna taksa in odvetniški stroški) povrnjeni skladno z načelom uspeha v postopku.
Odvetniki za švicarske franke se sicer v praksi srečujemo z dvema ločenima vrstama problemov »švicarskih frankov«, pri čemer jih razlikujemo po merilu, ali tuja valuta v zvezi z določitvijo predmeta denarne obveznosti opravlja samo funkcijo merila vrednosti ali tudi funkcijo plačilnega sredstva. Ponazorjeno s poenostavljenim primerom odvetniki ločimo primere, kjer obstajajo pristne (CHF / CHF) in nepristne (EUR / EUR glede na CHF) valutne terjatve.
Pristna valutna terjatev = denarna terjatev, izražena v tuji valuti in katere izpolnitev je treba opraviti s tujimi plačilnimi sredstvi. Pri pristni valutni terjatvi tako tuja valuta,poleg merila vrednosti, opravlja tudi funkcijo plačilnega sredstva. O takšnem primeru govorimo, ko je kreditodajalec odobril in izplačal kredit v tuji valuti (CHF), kreditojemalec pa ga je tudi vračal v tuji valuti (CHF).
Nepristna valutna terjatev = denarna terjatev, izražena v domači valuti, pri čemer je tuja valuta pri določitvi predmeta denarne obveznosti (terjatve) uporabljena samo kot merilo vrednosti. Če gre npr. za primer, ko je kreditodajalec odobril in izplačal kredit v domači valuti (prej SIT, danes EUR), kreditojemalec pa se je zavezal, da bo kredit odplačeval mesečno, in sicer prav tako v domači valuti (takrat SIT, danes EUR), višino zneska oziroma vrednost kredita ter višino mesečne anuitete pa so stranke določile ne podlagi valutne klavzule, vezane na CHF.
Valutna klavzula = dogovor med pogodbenima strankama, po katerem je predmet denarne obveznosti plačilo določenega števila denarnih enot, izraženih v tuji valuti, ali pa ob sklenitvi pogodbe nedoločenega števila denarnih enot v domači valuti v vrednosti (po tečaju) določene količine denarnih enot, izraženih v tuji valuti, na dan izpolnitve vsakokratne zapadle obveznosti. V primeru gibanja tečaja valute se višina obveznosti lahko znatno spremeni, kar je v večini primerov privedlo do povečanja obrokov kredita in tudi same glavnice kredita za potrošnike kot stranke. Razlog za takšne spremembe je v tem, da je Švicarska centralna banka (Schweizerische Nationalbank), dne 15.1.2015, odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, ki je bila v veljavi od leta 2011, zaradi česar je vrednost švicarskega franka (CHF) narasla, posledično pa so narasle tudi mesečne obveznosti posameznih kreditojemalcev, ki so odplačevali kredit v švicarskih frankih (CHF) oziroma je njihova pogodba o kreditu vsebovala valutno klavzulo, na podlagi katere so določili mesečni obrok v tolarski (SIT) oziroma evrski (EUR) protivrednosti glede na tečaj švicarskega franka (CHF).
Odvetnik, ki je izkušen in specializiran za obravnavanje kompleksnosti kreditnih pogodb, sklenjenih v švicarskih frankih, razume, da so takšne situacije lahko zaskrbljujoče, zato vam kot pooblaščenec lahko ponudi izčrpno pravno svetovanje in strokovno podporo. Odvetnikov pristop mora biti celovit in prilagojen vašim potrebam, saj vsak primer zahteva svojstveno obravnavo. Odvetnik, ki pozna tudi sodno prakso »švicarskih frankov«, bo ocenil, ali ste bili kot potrošnik dobro ali slabo obveščeni o tveganjih in posledicah povezanih z valutno klavzulo, ali je banka pri sklepanju pravnega posla v zadostni meri izpolnila svoj pojasnilno dolžnost itd. Povedano poenostavljeno, odvetnik vam bo podal odgovor na to, ali lahko štejemo, da je pogodba do vas postala nepoštena in ali je to privedlo do neravnotežja v pravicah in obveznostih strank ter izpolnitve pogodbe v škodo potrošnikov, ker je prišlo do občutnega neskladja med pričakovanim in dejanskim izidom glede vrednosti valute in odplačevanja kredita.
O ničnosti govorijo določbe Obligacijskega zakonika (OZ) in tudi Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). V primeru ničnosti pogodbe, takšna pogodba nima pravnega učinka (quod nullum est nullum producit effectum), zato nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka. Kdor pa je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Po 87. členu OZ mora tako vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe (če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba, razen če zakon ne določa kaj drugega). Povedano drugače, če bi bila pogodba ugotovljena za nično s civilno tožbo banke, bi morala:
– stranka vrniti kredit banki, v višini odobrenega in nakazanega zneska, pri čemer pa ničnost privede tudi do zapadlosti celotnega še neplačanega zneska kredita,
– banka pa bi morala strankama vrniti vsa prejeta odplačila kredita (kondikcijski zahtevek), morebitni medsebojno dolgovani zneski bi se pobotali do določene višine, presežek pa bi se moral plačati ločeno.
Vir: Tako Plavšak, N. v: Plavšak, N., Juhart, M., Vrenčur, R., Obligacijsko pravo: splošni del (2009). Ljubljana: GV Založba.
* * *
Vsak primer je edinstven, zato lahko odvetnik sledi prilagojenemu pristopu glede na specifične okoliščine primera in klientove zahteve. Pokličite nas na 040 231 617 ali nam pišite na uros@op-cz.si, da se dogovorimo za termin sestanka.