Z razmahom družbenih omrežij in tehnologije se odvetniki vse pogosteje srečujemo s primeri, ko po razpadu zveze ena oseba brez soglasja druge začne razširjati intimne fotografije ali videoposnetke. Najpogosteje gre za ravnanja, ki izvirajo iz prizadetosti, ljubosumja, občutka zavrnitve ali želje po maščevanju. Včasih storilec želi nekdanjega partnerja ponižati, drugič ga želi prisiliti v stik ali ga »kaznovati« zaradi konca razmerja. Lahko pa gre tudi za izsiljevanje. Motivov je lahko več, posledice za žrtev pa so pogosto zelo hude.
Mnogi zmotno menijo, da je kaznivo zgolj objavljanje intimnih posnetkov na spletu. Slovenska kazenska zakonodaja je bistveno bolj kompleksna, zato je pomembno razumeti razliko med posameznimi kaznivimi dejanji.
Slovenski Kazenski zakonik (KZ-1) na tem področju pozna predvsem dve kaznivi dejanji:
- neupravičeno slikovno snemanje po 138. členu KZ-1, ki sankcionira neupravičeno snemanje ali fotografiranje osebe brez njenega soglasja ter določene oblike nadaljnjega razpolaganja s takšnimi posnetki;
- javno objavo posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino po šestem odstavku 143. člena KZ-1, ki sankcionira objavo intimnih vsebin brez privolitve osebe, na katero se nanašajo.
Čeprav gre na prvi pogled za podobna ravnanja, je razlika med njima bistvena. Prvo kaznivo dejanje je osredotočeno predvsem na nastanek posnetka, drugo pa na njegovo kasnejšo objavo oziroma razširjanje.
Kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja (138. člen KZ-1)
Prvo kaznivo dejanje zajema predvsem primere, ko nekdo drugo osebo fotografira ali snema brez njenega soglasja in s tem poseže v njeno zasebnost.
Tipični primeri so:
- skrivno snemanje spolnega odnosa,
- snemanje gole osebe brez njene vednosti,
- uporaba skritih kamer,
- fotografiranje v prostorih, kjer oseba upravičeno pričakuje zasebnost.
Pri tem kaznivem dejanju je ključno vprašanje, ali je oseba soglašala s snemanjem oziroma fotografiranjem.
Če soglasja ni bilo, lahko že samo snemanje predstavlja kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje javne objave posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino (143. člen KZ-1)
Drugačna pa je situacija, kadar je posnetek nastal s soglasjem obeh oseb.
To se pogosto zgodi v partnerskih odnosih. Partnerja si izmenjujeta intimne fotografije, snemata zasebne videoposnetke ali ustvarita vsebine, namenjene izključno njuni zasebnosti.
Težava nastane, ko eden od partnerjev po koncu zveze takšne vsebine začne objavljati ali deliti brez soglasja druge osebe.
V takšnih primerih praviloma ne govorimo več o nezakonitem snemanju, temveč o nezakoniti objavi oziroma razširjanju intimnih vsebin.
Kje je največja težava?
Največji praktični problem je v tem, da zakon trenutno precej strožje obravnava javno objavo kot pa samo razširjanje intimnih vsebin.
Poenostavljeno povedano:
| Ravnanje | Praviloma kaznivo |
|---|---|
| Tajno snemanje brez soglasja | Da |
| Objava intimnega posnetka na spletu | Da |
| Objava na družbenih omrežjih | Da |
| Pošiljanje intimnega posnetka omejenemu krogu prijateljev | Pravno vprašanje je bistveno bolj zapleteno |
| Deljenje po zasebnih sporočilih ali skupinah | Odvisno od okoliščin primera |
Prav zaradi tega se v praksi pojavljajo primeri, ko je ravnanje moralno povsem nesprejemljivo, žrtev pa utrpi resne posledice, vendar kazenskopravna pot ni vedno tako enostavna, kot bi si večina predstavljala.
Posledice za žrtev so lahko zelo resne
Ne glede na pravno kvalifikacijo imajo takšna ravnanja pogosto podobne posledice:
- izguba ugleda,
- težave v službi,
- poslabšanje družinskih odnosov,
- spletno nadlegovanje,
- psihične stiske,
- občutek sramu in nemoči.
Ko enkrat intimna fotografija ali videoposnetek zaokroži med več ljudmi, je škodo pogosto zelo težko popraviti.
Evropska unija zahteva strožje varstvo
Pravo Evropske unije gre v smer učinkovitejšega kazenskopravnega varstva žrtev nepooblaščenega deljenja intimnih vsebin. Države članice bodo morale svojo zakonodajo prilagoditi tako, da bo varstvo zasebnosti v digitalnem okolju bolj učinkovito.
Pričakovati je mogoče, da bo zakonodaja v prihodnje strožje sankcionirala tudi nekatere oblike razširjanja intimnih vsebin, ki danes niso vedno jasno zajete v obstoječih kazenskih določbah.
Kaj storiti, če ste žrtev?
Če ugotovite, da nekdo brez vašega soglasja razpolaga z vašimi intimnimi fotografijami ali videoposnetki, svetujem:
- da nemudoma shranite vse razpoložljive dokaze,
- da ne brišete komunikacije,
- da dokumentirate objave in sporočila,
- da čim prej zahtevate odstranitev vsebin,
- da se posvetujete z odvetnikom glede kazenskih in civilnopravnih možnosti.
Vsak primer zahteva individualno presojo. Pogosto namreč ne gre zgolj za vprašanje kazenskega prava, temveč tudi za poseg v osebnostne pravice, zaradi katerega je mogoče zahtevati prepoved nadaljnjega širjenja vsebin, odstranitev objav ter odškodnino.
Najpomembnejše sporočilo je preprosto: dejstvo, da je nekdo nekoč zaupal intimno fotografijo ali privolil v snemanje zasebnega trenutka, še ne pomeni, da je privolil tudi v njeno kasnejšo objavo ali razširjanje. Zasebnost ne preneha obstajati s koncem zveze.